GuestRoomMaribor GuestRoomMaribor

Press

SobaZaGosteMaribor I 26. 2. 2022

David Nez: »Zoetrop – kolo življenja«

Pekarna Magdalenske mreže v četrtek, 3. 3. 2022, ob 18.00, v Galeriji K18 prireja otvoritev razstave »Zoetrop – kolo življenja« rezidenta SobeZaGosteMaribor Davida Neza, člana Skupine OHO, ki bo po petdesetih letih ponovno prisoten na slovenski umetniški sceni. Razstava bo v Galeriji K18 (Koroška cesta 18, Maribor) na ogled do druge polovice aprila vsak delavnik med 14.00 in 18.00.

Avtor se ukvarja z vrtečim se planetom, ki ga človeštvo naseljuje skupaj z neštetimi drugimi oblikami življenja in podnebnimi spremembami, ki jih je povzročil človek ter uničevanjem habitatov, ki ne ogroža le živalskih vrst, temveč tudi naše preživetje. S kompleksno in dinamično prostorsko postavitvijo prikazuje lok človeške zgodovine od paleolitika, neolitika, železne dobe, industrijske dobe do sedanje digitalne dobe. Krovna pripoved je zgodba o boju med preživetjem in izumrtjem, ki temelji na našem krhkem odnosu z ekosfero. Osrednjo pozicijo ima zemlja, človek in čebele, okoli njih pa artefakti, ki predstavljajo človeško kulturo in tehnologijo, podobe biosfere - živali, ki jim trenutno grozi izumrtje ter animacije in videi v kombinaciji z večplastnimi zvočnimi sledmi. Dinamični sistem nenehno spreminjajočega se ravnovesja služi kot metafora za občutljivo simbiozo človeških in naravnih sistemov.
Instalacija raziskuje našo kolektivno preteklost in pričakovanja prihodnosti skozi več pripovedi ter ustvarja nekakšen zoetrop svetlobe, barv, senc in zvoka, z namenom, da v gledalcu spodbudi intenziven podzavestni odziv.

O AVTORJU
David Nez je rojen leta 1949 v Cambridgeu v Massachusettsu. Med letoma 1967 in 1972 je živel v Ljubljani, kjer je obiskoval Akademijo za likovno umetnost in diplomiral iz slikarstva. V tem času je bil član slovenskega avantgardnega umetniškega kolektiva Skupina OHO, kjer je ustvarjal kiparske instalacije, performanse in eksperimentalne filme. Leta 1975 se je vrnil v ZDA in živel v Baltimoru v Marylandu, kjer je obiskoval Maryland Institute of Art in pridobil magisterij iz slikarstva. Leta 1988 je študiral umetnostno terapijo na Univerzi v Novi Mehiki. Leta 1992 se je preselil v Portland v Oregonu, kjer trenutno živi.
• Sodeloval je na večjih skupinskih razstavah v muzejih, kot so: MOMA, New York; MOCA Los Angeles; Museum Moderner Kunst, Dunaj; Centro per Arte Contemporanea, Milano; Kunsthas Graz; Kroller-Muller Museum, Oterloo; Muzej Suvremene Umjetnosti, Zagreb; München Kunstvein; MSU Ljubljana; Galerija 212, Beograd; Galerija Škuc, Ljubljana; in paviljon Viva Arte Viva na Beneškem bienalu leta 2017, kjer je sodeloval tudi kot govorec na Tavola Aperta.
• S samostojnimi razstavami se je predstavil v galerijah v ZDA: Anton Gallery in Gallery K v Washingtonu; Augen Gallery in Guardino Gallery, Portland, Oregon; Davidson Gallery, Seattle
• Umetniška dela v stalnih zbirkah: Marinko Sudac Collection: Zbirka Marinko Sudac: Oregona; zbirka U. of Oregon; državna zbirka Oregona.
• Njegova dela so bila recenzirana v reviji Artforum; spletni reviji ArtMargins in vključena v več knjig: Suvaković; The Green Bloc: The Clandestine History of the OHO Group, M. Suvaković; The Green Bloc: Fowkes: Neo-Avant-Garde Art and Ecology Under Socialism, M. Fowkes; Six Years: Lippard; Walk Through Walls, M. Abramović.

IZJAVA UMETNIKA
»Zoetrop - kolo življenja« Zoetrop je bila priljubljena družabna igrača iz 19. stoletja, sestavljena iz vrtečega se bobna z režami za gledanje, v katerem je bila nameščena sekvenca slik. Ko ga gledalec zavrti okoli njegove osi, ustvari iluzijo premikajočih se figur. Zoetrop je predhodnik sodobne animacije in filma. William George Horner, njegov izumitelj, je ime izpeljal iz grških besed "zoe", ki pomeni "življenje", in "tropos", ki pomeni "vrtenje ali kolo" - torej "kolo življenja". To razstavo sem poimenoval Zoetrop, saj etimološki pomen kolesa življenja predstavlja ustrezno metaforo za naš vrteči se planet, ki ga človeštvo naseljuje skupaj z neštetimi drugimi oblikami življenja. Zemeljski ekosistemi se v skladu s hipotezo Gaia, klimatologa Jamesa Lovelocka, ohranjajo v zapletenih medsebojno odvisnih in samoregulativnih ciklih. Ni treba posebej poudarjati, da planet ogrožajo podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek in uničevanje habitatov, ki ne ogroža le živalskih vrst, temveč tudi naše preživetje.

Znanstveniki sedanje obdobje človekove prevlade nad Zemljo in njeno biosfero opisujejo kot epoho antropocena. Nekateri njen začetek postavljajo v paleolitik ali staro kameno dobo, ko je tehnološki napredek - izum kamnitega orožja - morda povzročil izumrtje več živalskih vrst. Drugi ga uvrščajo v odbobje industrijske revolucije 18. stoletja, ko so tovarne in stroji na fosilna goriva začeli onesnaževati ozračje s CO2 in drugimi toplogrednimi plini. Na tej razstavi raziskujem lok človeške zgodovine od paleolitika, neolitika, železne dobe, industrijske dobe do sedanje digitalne dobe. Krovna pripoved je zgodba o boju med preživetjem in izumrtjem, ki temelji na našem krhkem odnosu z ekosfero.

V tej instalaciji je Gaja - kolo življenja - predstavljena z vrtečim se globusom, ki visi na sredini prostora, axis mundi, okoli katerega se v krogih preganjata veliki silhueti tekača in čebele. Homo Sapiens med nabira že od začetka naše vrste, njegova visoka vsebnost glukoze pa je po mnenju nekaterih znanstvenikov morda botrovala razvoju naših možganov. Čebele oprašujejo številne rastline, tako je naše preživetje odvisno od njih, pogosto umiranje čebeljih družin pa zelo zaskrbljujoče. Tekajočega človeka in čebelo obkrožajo viseči asemblaži, sestavljeni iz artefaktov, ki predstavljajo človeško kulturo in tehnologijo, ter podobe biosfere - sesalce, žuželke, plazilce in ptice, ki jim trenutno grozi izumrtje. Okoli njih se vrtijo elementi, ki so obešeni v dinamičnem sistemu nenehno spreminjajočega se ravnovesja in služijo kot metafore za občutljivo simbiozo človeških in naravnih sistemov. V nišah sten galerije so nameščeni različni simboli, predmeti in artefakti, ki predstavljajo obdobja človeške zgodovine od prazgodovine do sedanjosti.

Postavitev se je razvila v procesu eksperimentiranja v mojem ateljeju v zadnjih treh letih. Začelo se je z izdelovanjem stenskih papirnatih silhuet vizualnih simbolov, ki so služile igri senc. Po naključju sem odkril, da je mogoče te iste silhuete uporabiti za izdelavo šablon za dvodimenzionalne podobe in nastalo je več serij slik. Papirnate šablone sem potem obesil s stropa kot tridimenzionalne kinetične asemblaže, ki se premikajo zaradi odziva na zračne tokove. Nazadnje sem eksperimentiral z videoprojekcijami na teh asemblažih, s čimer sem jim dodal digitalno dimenzijo. Ustvaril sem kratke animacije in videe iz posnetkov slik v kombinaciji z digitalno spremenjenimi satelitskimi fotografijami agencije NASA, ki prikazujejo orkane in gozdne požare. Z videi so sinhronizirane večplastne zvočne sledi, v katerih se mešajo ambientalni zvoki, vokalizacije in odlomki intervjujev, ki sem jih leta 1983 opravil s pešci na ulici v Baltimoru, spraševal sem jih: "Kakšen bo po vašem mnenju svet leta 2000?". V zvočni posnetek so vključeni tudi nedavni intervjuji s pešci v Mariboru, ki so odgovarjali na isto, a posodobljeno vprašanje: "Kakšen bo po vašem mnenju svet leta 2050?" Nastala instalacija raziskuje našo kolektivno preteklost in pričakovanja glede prihodnosti skozi več narativov ter ustvarja nekakšen zoetrop svetlobe, barv, senc in zvoka, katerega namen je, spodbudi intenziven podzavestni odziv.
Na koncu bi se rad zahvalil rezidenčnemu programu SobaZaGosteMaribor, v okviru katerega sem realiziral ra projekt. To je moja prva razstava v Sloveniji po več kot petdesetih letih, odkar sem konec 60. let prejšnjega stoletja sodeloval v skupini OHO. Veselim se srečanja s starimi prijatelji in novih poznanstev med bivanjem v Mariboru.

SobaZaGosteMaribor / GuestRoomMaribor (http://www.guestroommaribor.si/) je mednarodna umetniško-izobraževalna rezidenčna platforma nevladne organizacije Pekarna Magdalenske mreže, ki od leta 2011 v Mariboru ponuja umetniške rezidence za slovenske in mednarodne umetnike, preko povezovanja z mednarodnim prostorom pa vzpostavlja tudi platformo za gostovanje slovenskih ustvarjalcev na tujem. S poudarkom na sodobnih vizualnih, intermedijskih in interdisciplinarnih umetniških pristopih, program podpira predvsem družbeno angažirane, skupnostne, hibridne in eksperimentalne projekte, hkrati pa projekte, ki se navezujejo oziroma reflektirajo lokalni družbeni, kulturni, zgodovinski ali politični kontekst. Rezidenčna platforma se v načinu delovanja nagiba k odpiranju ustvarjalnih procesov, negovanju dialoga in vzpostavljanju neposrednega stika z lokalnimi skupnostmi. Njen pomemben del je tudi prevpraševanje uveljavljenih načinov predstavljanja umetniških del, poudarek na deljenju znanja in spodbujanju sodelovanja z lokalnimi umetniki in producenti. Je eden redkih preživelih projektov zasnovanih v času Evropske prestolnice kulture 2012, ki se je od takrat nadgradil, razširil in s tega razloga pridobil tudi mednarodni ugled z obsežno partnersko mrežo. Poleg tega pa je tudi edini kontinuiran nevladni rezidenčni program v Mariboru, ki pomembno prispeva k internacionalizaciji tega prostora.

VIZUALNI MATERIAL:
Fotografije v polni resoluciji dostopne na: https://we.tl/t-zgjstoDUYF. Fotografirala: Kaja Fiedler

KONTAKT:
Lucija Smodiš, programska vodja rezidenčnega programa SobaZaGosteMaribor, guestroommaribor@gmail.com, Pekarna Magdalenske mreže, Ob železnici 8, 2000 Maribor, https://pekarnamm.org/, info@pekarnamm.org, 041 481 246, 02 300 68 50

This website uses cookies to ensure the best experience possible.

Okay