GuestRoomMaribor

Blaž Kosovel: Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo?

Danes je že povsem razširjena ideja, da so kulturniki tisti, ki so kot pijavke prisesani na državni proračun, s čemer cuzajo davkoplačevalski denar, ki ga s trudom svojih rok in v potu svojega čela prigarajo pravi delavni ljudje. Vse bolj se širi ideja, da je pravi zaslužek mogoč samo na trgu, ki edini lahko pokaže, kdo si zasluži uspeh in kdo ne. Da je trg tisti, ki edini lahko določa kaj je vredno, da uspe in kaj si zasluži propad. Subvencije pa so tisto zlo, ki naš trdo prigarani denar kanalizira k lenuhom, ki ustvarjajo lastne blodnje.

A že obstoj institucije ministrstva za kulturo nam lahko daje slutiti, da nekoč ni bilo potrebno kulturnikom in umetnikom upravičevati svojega obstoja, kot ga morajo danes. Da je ta institucija služila nekemu namenu. Že to, da imamo v Sloveniji kulturni praznik, ki je celo dela prost dan, kaže pomen kulture za slovenski narod. Kot tudi to, da imamo v središču prestolnice kip pesnika, ne pa generala. In čeprav drugi evropski narodi nimajo spomenikov umetnikov na tako izpostavljenih mestih kot pri nas, je povsod kultura tako ali drugače nekaj, kar definira narod.

Po drugi strani pa so ZDA dežela, ki po celotnem svetu izvažajo svojo popularno kulturo, hkrati pa sploh nimajo ministrstva za kulturo. So dežela, kjer dejansko trg diktira, kaj lahko preživi in kaj ne. Hkrati pa je to tudi dežela, kjer se ljudje brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja borijo proti brezplačnemu dostopu do zdravstvenih storitev za vse, saj to predpostavlja, da bi morali tudi oni prispevati denar za nekoga drugega. Nekaj, kar je v evropskih koordinatah popolnoma nerazumljivo. To nam kaže nek izjemno drugačen pogled na samo razumevanje kaj sploh je »naša družba«.

Amerika hkrati tako blizu nas, a hkrati tudi nekaj tako drugačnega Dežela, kjer lahko v supermarketu kupiš puško še preden si dovolj star, da kupiš pivo. Dežela priložnosti za vsakogar, kjer pa je hkrati še pred pol stoletja obstajal zakonsko zapovedan apartheid. Dežela privatne iniciative, ki je bila hkrati zgrajena na suženjskem delu.

Zahodno civilizacijo nam velikokrat predstavljajo kot nekaj homogenega do ostalega sveta, kar pa zakrije velike razlike med družbami na obeh straneh Atlantika. Predavanje bo kot eno ključnih razlik predstavilo ravno razumevanje pojma kultura in njegovega mesta v teh družbah.



Blaž Kosovel je urednik revije Razpotja, kulturni delavec, član Društva humanistov Goriške, turistični vodič, avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi in zgodovinske poti po Novi Gorici. Po duši je filozof in raziskovalec, ki še posebej rad premišlja in predstavlja samoumevnosti okoli nas kot nekaj nesamoumevnega. Kot Fulbrightov štipendist je leto 2013 pržeivel v New Yorku, zatem pa doktoriral na temo tega predavanja. Njegova raziskovanja trenutno oblikuje v knjigo, ki bo naslednje leto izdana pri Založbi ZRC SAZU.