GUEST ROOM MARIBOR

LILI M. RAMPRE & JULIA SUBRIOS RUBIES: 

Pop-fi

(ENG below)

Video instalacija Pop-fi je podaljšek umetniške raziskave Lili M. Rampre, na temo gledalstva ter njihovega sooblikovanja umetniškega diskurza. Skozi večletno raziskavo prevprašuje predvsem gledalčevo percepcijo avtorstva in umetniškega procesa. Vprašanji “Kaj je umetniška pismenost?” ter “Kako se umetniški diskurz sooblikuje s publiko?” sovpadata z avtoričinim zanimanjem za avtonomijo odzivnosti, kjer jo zanimajo predvsem mejni primeri konvencionalnosti odziva: na primer, krik kot odgovor na pričakovanja hiper-artikuliranosti umetnice, umetniška neposlušnost publike ter status glasu in slišanega v uprizoritvenih praksah.

V video instalaciji Pop-fi M. Rampre, s povabljeno so-ustvarjalko Julio Rubies Subiros, specifik umetniškega diskurza ne obravnava skozi kvantitativne metode humanističnih študij za formalno analizo intervjujev s publiko, ki bi lahko ponudile vpogled v jezik, ki ga publika uporablja, ko naslavlja vprašanja plesa, ampak pristopi k jeziku, kot živi formi, ki se uporablja v krogih praktikov - plesalcev, plesnih pedagogov, umetniških raziskovalcev in podobnih.
Z izbranimi video izseki že obstoječih form popularne domišljije umetnici izrabljata epsko formo za samo-ironični prevod plesne teorije, plesnih trendov, klišejev ter popularnih figur. Z glasovno sinhronizacijo dialogov filmskih junakov reflektirata umetniško in predvsem plesno kulturo, specifiko plesnih skupnosti ter njihove reprezentacije v popularni kulturi. Takšna scnaristična osnova omogoča grobo prevajanje ter razlago plesnih terminov, ki posledično relativizirajo ter nudijo (pre)preprost dostop do kanona plesno-umetniških dogem. Video v tem primeru poudarja potreben kontrast med formalnimi idejami ter njihovo dejansko uporabo, vernakularnostjo le-teh. Z dramatičnostjo ter epskimi figurami kot so junak, junakovo potovanje, premagovanje nalog, iskanje zaklada, borba z binarno zastavljenimi silami ter prav tako binarno zastavljene identitete nastopajočih, umetnici naslavljata vprašanja pismenosti ter dostopnosti plesnega diskurza kot tudi figure plesalca-strokovnjaka. Komu so arhivi plesne prakse namenjeni in kako jih je možno brati brez posrednikov, oziroma kakšne implikacije/posledice omenjeno nosi za pedagogiko, razširjanje plesnega znanja, tehnik in kulture v prihodnosti?


LILI M. RAMPRE je slovenska koreografinja, plesalka in pedagoginja, ki se že daljše obdobje v tujini izobražuje, živi in dela. V Sloveniji je dokončala študij fizike ter se na to preselila v Nemčijo, kjer je pridobila magisterij plesne pedagogike na Akademiji za Glasbo in Uprizoritvene umetnosti (HfMDK) v Frankfurtu. Kot koreografinja ter performerka je bila podprta s strani raznovrstnih inštitucij: Mousonturm gledališče, Frankfurt, Modul Dance - evropska mreża, Gledališka akademija, Hessen, Pact Zollverein, tanzrecherche NRW, Akademija umetnosti sveta Köln, Tanzhaus NRW, v katerih je še danes aktivna. Po zaključku a.pass-a, post-magistrskega programa za umetniško raziskavo, je Lili nadaljevala svojo koreografsko prakso v okviru Raziskovalnega Cikla na P.A.R.T.S.-u, pravtako v Bruslju. Lili je tako razpeta med Düsseldorfom in Brusljem ter je trenutno član raziskovalnega centra a.pass-a, kjer razvija svojo dolgoletno raziskavo na temo umetniškega diskurza, raznolikih elementov, ki ga sestavljajo ter vpletenih nosilcev interesa v procesu nastajanja takšnega kulturnega objekta.

JULIA RUBIES SUBIROS je španska ustvarjalka ter plesalka, s središčem delovanja v Bruslju. Njeno umetniško delovanje ter raziskovanje je zasnovano na sociološko/filozofskih pristopih k pojmu materiala, sredstvih produkcije, preizpraševanja diskurza, semiotike, reprezentacije ter dokumentacije. Kot diplomiranka P.A.R.T.S. šole, je sodelovala v delih Anne Teresa de Keersmaeker, Forsythe Company, Trishe Brown, Borisa Charmatza, ter je predstavljala avtorska dela na Kunstenfestivaldesarts-u, Festival-u d’Automne v Nacionalnem centru za ples v Parizu, ter na Festivalu vznikajočih kreacij v Barceloni. Trenutno sodeluje z Lili M. Rampre ter Pablom Esbert Lilienfeldom.

LILI M. RAMPRE & JULIA SUBRIOS RUBIES: 

Pop-fi

The video installation Pop-fi is an extension of Lili M. Rampre‘s artistic research on the topic of the audience and their co-creation of the artistic discourse. For years she has been questioning the audiences’ perception of authorship and the artistic process. The questions “What is artistic literacy” and “How is an artistic discourse co-created with the audience?” are connected to author’s curiosity for the autonomy of responsiveness in which she is especially interested in border cases of conventional reaction: for example a scream which is an answer to the expectations of the artists hyper-articulation, the artistic disobedience of the audience and the status of the voice and what is heard in the performance art practices.

In the Pop-fi video installation M. Rampre and her collaborator Rubies Subiros do not think about the artistic discourse via quantitative methods of humanistic studies concerning the analysis of the interviews with the audience which could provide an insight into the language that said audience uses when they address the question of dance, but rather look at the language as a live form that is used in the circle of various practitioners – dancers, dance pedagogues, art researchers and such.

The authors use the epic form of narration as a self-irony translation of the dance theory, dance trends, clichés, the specifics of dance communities, and their representations in popular culture. For ventriloquizing their concerns of a wide range through materials of popular culture they are using techniques such as appropriation, dubbing, comic resources, performance, and poetry. Through the process of collective re-writings of a script and their re-enactment, common struggles are not only shared and acknowledged, but also reframed and can, therefore, be approached anew.
The video, in this case, emphasizes the necessary contrast between formal ideas and their actual use, the vernacularity of them. With epic figures and tropes, such as hero, hero's journey, overcoming tasks, finding a treasure, fighting binary forces, and the dichotomous traits, the artists address literacy issues and the accessibility of dance discourse as well as the figure of the expert. To whom are the archives of dance practice intended and how can it be read without intermediaries, or what implications/consequences does it bear for pedagogy, dissemination of dance knowledge, techniques, culture in the future?

LILI M. RAMPRE (Slovenia) received her BS in Physics. She pursued her dance education and moved to Germany, where she obtained her MA diploma at HfMDK, Frankfurt. In the past her artistic engagements as a choreographer have been supported by various venues and institutions: Mousonturm, Modul dance, Hessische Theaterakademie, Pact Zollverein, tanzrecherche NRW, Akademie der Künste der Welt Köln, Tanzhaus NRW, where she is still active. Her recent performing engagements include works of Johnathan Burrows and Paula Almiron. After finishing a.pass, artistic research program in Brussels, she has continued with her choreographic practice in Research Cycle at P.A.R.T.S.
Lili M. Rampre is based in Brussels and Düsseldorf and is currently a research member of a.pass Research center in Brussels, developing her long-term research on the artistic discourse and how many different “stakeholders” construct it as a cultural object.

JULIA RUBIES SUBRIOS is a Brussels-based performer and maker. She is currently engaged in processes as a collaborator, performer, maker, and developer her individual research. Her interests lie in thinking through sociological/philosophical approaches to materials, reflecting on artistic means of production, questioning artistic discourse, semiotics, representation, text, as well as documentation.
She is currently engaged in a collaboration with Lili M. Rampre as well as Pablo Esbert Lilienfeld. Graduated from P.A.R.T.S., during her time there she was in the works of Anne Teresa de Keersmaeker, The Forsythe Company, Trisha Brown, Boris Charmatz, performed her own work at Kunstenfestivaldesarts, Festival d'Automne at Centre National de la Danse, Paris, and the Emerging Creation Festival of Barcelona, amongst other.

Spoznajte rezidentko LILI M. RAMPRE

Ponedeljek, 23.12.2019, 19.00, Galerija K18

LILI M. RAMPRE je diplomirala iz Fizike na Pedagoški fakulteti v Mariboru, ter nadaljevala svojo plesno izobrazbo na magistrskem študiju na frankfurtski Akademiji za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Od leta 2010 se aktivno udejstvuje kot koreografinja, performerka ter pedagoginja, tako v svojem kot v delih drugih. Po končanem post-magistrskem študiju v a.passu (center za prakse umetniške raziskave), je eno leto razvijala lastno delo v Raziskovalnem koreografskem ciklu šole Anne Therese de Keersmaeker, P.A.R.T.S. v Bruslju.
V svojem delu se ukvarja s formati namenjenimi publiki ter prevprašuje gledalčevo percepcijo avtorstva in umetniškega procesa. Vprašanji “Kaj je umetniška pismenost?” ter “kako se umetniški diskurz sooblikuje s publiko?” sovpadata z avtoričinim zanimanjem za avtonomijo odzivnosti, kjer predvsem raziskuje mejne primere konvencionalnosti odziva: krik kot odgovor na pričakovanja hiper-artikuliranosti umetnice, umetniška neposlušnost publike ter status glasu in slišanega v uprizoritvenih praksah kot so ples ter pedagogika plesa.

InteresniSafari: Občinstvo v javnem prostoru

Ponedeljek, 23.12.2019, 16:00
Zbirno mesto: Glavni trg

S tokratno rezidentko Lili M. Rampre in um. zg. Simonom Žlahtičem bomo raziskovali in spoznavali mesta povezana s temo občinstvo v javnem prostoru. Občinstvo je lahko aktivno, ali pač ne, lahko je kritično, ali pač ne. Lahko je poslušno, ali pač ne. Maribor ima dolgo zgodovino in tekom časa ga je zaznamovalo tako eno, kot drugo. Obiskali bomo kraje množičnih manifestacij, demonstracij in javnih govorov. Poiskali arhitekturne ostanke in pokazatelje takšne aktivnosti in se spraševali o pozicijah občinstva in nastopajočih na drugi strani.

Vabljeni, da se nam pridružite na Interesnem safariju in z nami podelite, bodisi spomine iz mariborskih vstaj ali kakšno zgodbo iz daljne preteklosti.

Fotografije iz dogodka InteresniSafari: Občinstvo v javnem prostoru