JOY SFEIR, CHARBEL A. DARGHAM, TONY KEYROUZ 2023
SobaZaGosteMaribor 2023
[ENG]
Charbel A. Dargham (2002) je bil rojen v Bwouaru v Libanonu. Študiral je filmske študije na USEK Kaslik v Libanonu, nato pa se preusmeril v študij matematike. Zaključek svoje umetniške poti namerava obeležiti s projektom, ki na kreativen način združuje oba, skozi zgodovino tesno prepletena polja.
Joy Sfeir (1995) je multidisciplinarna umetnica, rojena v Libanonu, ki trenutno živi med Bejrutom in Brusljem. Njena umetniška praksa črpa iz poetičnega bistva prostora, ki izhaja iz njenih lastnih izkušenj z naravo, družbo, čutnim gibanjem telesa in neoprijemljivimi odtisi spomina. Leta 2018 je diplomirala na magistrskem programu Notranja arhitektura na USEK v Libanonu, kasneje pa je nadaljevala študijski program Oblikovanje za družbene inovacije v Belgiji, kjer se je poglobila v področje intervencij v javni in družbeni prostor.
Tony Keyrouz (1998) je glasbenik, snemalec in filmski ustvarjalec, rojen v Bsharriju v Libanonu. Diplomiral je na oddelku za Film in televizijo na USEK Kaslik v Libanonu, trenutno pa zaključuje magistrski študij kinematografije na Libanonski univerzi – Fakulteti uporabnih umetnosti v Libanonu.
[ENG]
CHARBEL A. DARGHAM, TONY KEYROUZ, JOY SFEIR
Charbel A. Dargham (2002) je bil rojen v Bwouaru v Libanonu. Študiral je filmske študije na USEK Kaslik v Libanonu, nato pa se preusmeril v študij matematike. Zaključek svoje umetniške poti namerava obeležiti s projektom, ki na kreativen način združuje oba, skozi zgodovino tesno prepletena polja.
Joy Sfeir (1995) je multidisciplinarna umetnica, rojena v Libanonu, ki trenutno živi med Bejrutom in Brusljem. Njena umetniška praksa črpa iz poetičnega bistva prostora, ki izhaja iz njenih lastnih izkušenj z naravo, družbo, čutnim gibanjem telesa in neoprijemljivimi odtisi spomina. Leta 2018 je diplomirala na magistrskem programu Notranja arhitektura na USEK v Libanonu, kasneje pa je nadaljevala študijski program Oblikovanje za družbene inovacije v Belgiji, kjer se je poglobila v področje intervencij v javni in družbeni prostor.
Tony Keyrouz (1998) je glasbenik, snemalec in filmski ustvarjalec, rojen v Bsharriju v Libanonu. Diplomiral je na oddelku za Film in televizijo na USEK Kaslik v Libanonu, trenutno pa zaključuje magistrski študij kinematografije na Libanonski univerzi – Fakulteti uporabnih umetnosti v Libanonu.
SobaZaGosteMaribor 2023
Otvoritev 17. 8., 19.00
Razstava bo na ogled do 22. 9. 2023, vsak delavnik med 13.00 in 18.00.
Razstava je del dvodelnega projekta izmenjave med libanonskimi in slovenskimi umetniki mlajše generacije z delovnim naslovom »Hiša: med otokom in arhivom«. Gre za nadaljevanje sodelovanja Pekarne Magdalenske mreže, Univerze USEK v Libanonu ter profesorja in umetnika Mihe Vipotnika, ki kontinuirano poteka od leta 2017. Prvi del projekta je zastavljen kot rezidenca libanonskih umetnikov v Mariboru, katere rezultat bo razstava v OBRAT, drugi del pa se bo odvil med oktobrom in novembrom letos kot enomesečna rezidenca slovenskim umetnikov v Libanonu. Oba dela projekta bo sklenila končna skupinska razstava v Mariboru in Libanonu nastalih umetniških del, ki bo umeščena v kulturnem centru Zico House – leta 1935 zgrajeni družinski vili v Bejrutu, ki se je v 90. letih spremenila v kulturni center. Ker gre za specifično razstavišče, smo projekt zasnovali na podlagi izhodiščnega razmisleka o prostoru, specifično intimnem prostoru, razmerju med intimnim in javnim prostorom, predvsem pa tudi o doživljanju prostora. Umetniki so pri tem kot izhodišče vzeli knjigo Poetika prostora (1958) filozofa Gastona Bachelarda, ki se jo načeloma umešča na področje teorije arhitekture, četudi avtor na podlagi primerov (zlasti literarne) umetnosti, vezane na doživljanje prostora, razpre širše.
RAZDEJANIH OBRATOV, POKONČNA SOBA
Charbel A. Dargham
Tony Keyrouz
Joy Sfeir
OBRAT, Trg revolucije 9, MariborOtvoritev 17. 8., 19.00
Razstava bo na ogled do 22. 9. 2023, vsak delavnik med 13.00 in 18.00.
Razstava je del dvodelnega projekta izmenjave med libanonskimi in slovenskimi umetniki mlajše generacije z delovnim naslovom »Hiša: med otokom in arhivom«. Gre za nadaljevanje sodelovanja Pekarne Magdalenske mreže, Univerze USEK v Libanonu ter profesorja in umetnika Mihe Vipotnika, ki kontinuirano poteka od leta 2017. Prvi del projekta je zastavljen kot rezidenca libanonskih umetnikov v Mariboru, katere rezultat bo razstava v OBRAT, drugi del pa se bo odvil med oktobrom in novembrom letos kot enomesečna rezidenca slovenskim umetnikov v Libanonu. Oba dela projekta bo sklenila končna skupinska razstava v Mariboru in Libanonu nastalih umetniških del, ki bo umeščena v kulturnem centru Zico House – leta 1935 zgrajeni družinski vili v Bejrutu, ki se je v 90. letih spremenila v kulturni center. Ker gre za specifično razstavišče, smo projekt zasnovali na podlagi izhodiščnega razmisleka o prostoru, specifično intimnem prostoru, razmerju med intimnim in javnim prostorom, predvsem pa tudi o doživljanju prostora. Umetniki so pri tem kot izhodišče vzeli knjigo Poetika prostora (1958) filozofa Gastona Bachelarda, ki se jo načeloma umešča na področje teorije arhitekture, četudi avtor na podlagi primerov (zlasti literarne) umetnosti, vezane na doživljanje prostora, razpre širše.
Razstavna postavitev kot celota izhaja iz razmisleka o specifikah OBRAT – prostora umetnosti in participacije, hkrati pa se posamezna dela dotikajo določenih aspektov doživljanja prostora: Charbel A. Dargham izhaja iz poskusa umetniške reprezentacije možganske kognicije prostora, medtem ko se Joy Sfeir in Tony Keyrouz osredotočata predvsem na relacijo prostora, materialnosti, spomina in telesa.
Dela so nastala pod mentorstvom Mihe Vipotnika, razstavo kurirata Kaja Kraner in Lucija Smodiš.
Razstava je del dvodelnega projekta izmenjave med libanonskimi in slovenskimi umetniki mlajše generacije z delovnim naslovom »Hiša: med otokom in arhivom«. Gre za nadaljevanje sodelovanja Pekarne Magdalenske mreže, Univerze USEK v Libanonu ter profesorja in umetnika Mihe Vipotnika, ki kontinuirano poteka od leta 2017.
Prvi del projekta je zastavljen kot rezidenca libanonskih umetnikov v Mariboru, katere rezultat bo razstava v OBRAT, drugi del pa se bo odvil med oktobrom in novembrom letos kot enomesečna rezidenca slovenskim umetnikov v Libanonu. Oba dela projekta bo sklenila končna skupinska razstava v Mariboru in Libanonu nastalih umetniških del, ki bo umeščena v kulturnem centru Zico House – leta 1935 zgrajeni družinski vili v Bejrutu, ki se je v 90. letih spremenila v kulturni center. Ker gre za specifično razstavišče, smo projekt zasnovali na podlagi izhodiščnega razmisleka o prostoru, specifično intimnem prostoru, razmerju med intimnim in javnim prostorom, predvsem pa tudi o doživljanju prostora. Umetniki so pri tem kot izhodišče vzeli knjigo Poetika prostora (1958) filozofa Gastona Bachelarda, ki se jo načeloma umešča na področje teorije arhitekture, četudi avtor na podlagi primerov (zlasti literarne) umetnosti, vezane na doživljanje prostora, razpre širše.
Dela so nastala pod mentorstvom Mihe Vipotnika, razstavo kurirata Kaja Kraner in Lucija Smodiš.
Razstava je del dvodelnega projekta izmenjave med libanonskimi in slovenskimi umetniki mlajše generacije z delovnim naslovom »Hiša: med otokom in arhivom«. Gre za nadaljevanje sodelovanja Pekarne Magdalenske mreže, Univerze USEK v Libanonu ter profesorja in umetnika Mihe Vipotnika, ki kontinuirano poteka od leta 2017.
Prvi del projekta je zastavljen kot rezidenca libanonskih umetnikov v Mariboru, katere rezultat bo razstava v OBRAT, drugi del pa se bo odvil med oktobrom in novembrom letos kot enomesečna rezidenca slovenskim umetnikov v Libanonu. Oba dela projekta bo sklenila končna skupinska razstava v Mariboru in Libanonu nastalih umetniških del, ki bo umeščena v kulturnem centru Zico House – leta 1935 zgrajeni družinski vili v Bejrutu, ki se je v 90. letih spremenila v kulturni center. Ker gre za specifično razstavišče, smo projekt zasnovali na podlagi izhodiščnega razmisleka o prostoru, specifično intimnem prostoru, razmerju med intimnim in javnim prostorom, predvsem pa tudi o doživljanju prostora. Umetniki so pri tem kot izhodišče vzeli knjigo Poetika prostora (1958) filozofa Gastona Bachelarda, ki se jo načeloma umešča na področje teorije arhitekture, četudi avtor na podlagi primerov (zlasti literarne) umetnosti, vezane na doživljanje prostora, razpre širše.
