ZAIRA CARRER, GIOVANNI GIACOMO PAOLIN 2022
PINO POGGI
Rad bi bil bel list papirja
Kurirala: Zaira Carrer in Giovanni Giacomo Paolin[…] rad bi bil
bel list papirja,
ker upam,
da bo ta moja drugačna kultura,
moja socialna estetika,
arhivirana, nato premešana
in ponovno premišljena,
zares prinesla ta veter
novih impulzov,
da bi lahko spet leteli,
... niti ne tako daleč stran...
vendar vsaj malo dlje.
Odlomek iz pesmi Pina Poggija Rad bi bil bel list papirja iz leta 2001, ki je v celoti prikazan na steni galerije, je izhodišče istoimenske razstave.
Poggi, rojen leta 1939 v Genovi, je italijanski umetnik, čigar pomena za slovensko umetnost ni mogoče spregledati. Je ustanovitelj gibanja Arte Utile, ki umetnost pojmuje kot način komuniciranja in razmišljanja o današnjih problemih, pri čemer vedno išče možne rešitve. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah po Evropi, med drugim na Beneškem bienalu leta 1970 in razstavi Documenta leta 1977 v Kasslu.
Razstava je zasnovana kot pregled ustvarjanja Pina Poggija in predstavlja dela, ki so si po svoji naravi različna, a po vsebini podobna, da bi prikazala resnično eklektičen opus umetnika, ki nikoli ni prenehal eksperimentirati z novimi materiali in koncepti. Poleg tega prikazuje, da ta dela vedno izhajajo iz belega prostora, prazne strani.
Toda kaj pomeni biti bel list papirja?
Predvsem je to prostor možnosti, kjer lahko umetnik svobodno in v celoti izrazi svoje misli in ustvarjalnost, kot na primer v videu Dokončno sam človek (1978-1979). Video, projiciran na belo plastično folijo (na podoben način, kot jo je umetnik uporabil v mnogih svojih instalacijah), je družbeno-politični film, skozi katerega umetnik razmišlja o sedanji kapitalistični družbi, zaradi katere smo vedno bolj osamljeni.
Prazen list je lahko tudi čisti aseptični prostor, ki poraja različne figure, bodisi v bronu, mavcu, lesu ali zgolj skicirane, saj Poggijeva ustvarjalnost nikoli ni omejena na eno samo izrazno sredstvo. Ti posebni liki in podobe, kot so Mislec Sokrat (leto nastanka neznano) ali Enej in Anhiz (2019), lahko izvirajo iz daljne preteklosti ali iz novejših časov, kot v primeru Paganinija (1965) ali Svete večerje (2000). V obeh primerih ta umetniška dela v tem belem prostoru zaživijo novo življenje: postanejo način branja sedanjosti in so odprta za interpretacijo občinstva.
Predvsem je to prostor možnosti, kjer lahko umetnik svobodno in v celoti izrazi svoje misli in ustvarjalnost, kot na primer v videu Dokončno sam človek (1978-1979). Video, projiciran na belo plastično folijo (na podoben način, kot jo je umetnik uporabil v mnogih svojih instalacijah), je družbeno-politični film, skozi katerega umetnik razmišlja o sedanji kapitalistični družbi, zaradi katere smo vedno bolj osamljeni.
Prazen list je lahko tudi čisti aseptični prostor, ki poraja različne figure, bodisi v bronu, mavcu, lesu ali zgolj skicirane, saj Poggijeva ustvarjalnost nikoli ni omejena na eno samo izrazno sredstvo. Ti posebni liki in podobe, kot so Mislec Sokrat (leto nastanka neznano) ali Enej in Anhiz (2019), lahko izvirajo iz daljne preteklosti ali iz novejših časov, kot v primeru Paganinija (1965) ali Svete večerje (2000). V obeh primerih ta umetniška dela v tem belem prostoru zaživijo novo življenje: postanejo način branja sedanjosti in so odprta za interpretacijo občinstva.
Sizif (2003), ki je tu predstavljen s podpisano leseno kroglo iz AU Environmenta iz leta 1989, je primer tega: lahko ga razumemo kot pozitiven simbol, ki nas spominja na Camusovo interpretacijo, ali kot neusmiljeno kritiko današnje družbe, ki nenehno izkorišča posameznike za prazne cilje in obljublja neobstoječo nagrado, da bi sistem lahko deloval.
Preteklost zaživi novo življenje v modelu AU Environmenta: Damoklejev meč (materializirana usoda): v tem primeru iz belega prostora izhajajo nove nevarnosti. V grški mitologiji je bil Damokles človek, ki ga je želja po moči in bogastvu tako zaslepila, da se ni zavedal s tem povezanih težav. Koliko od nas bi se danes lahko videlo v tem opisu?
Če nadaljujemo po razstavnem prostoru, lahko opazimo, da za Poggija ni nujno, da prazen list ostane prazen list: lahko ga spremenimo, oblikujemo, oblikujemo, spremenimo v nekaj drugega: papirnata folija lahko postane toga, knjiga lahko postane skulptura.
Umetnik je dejansko ustvaril več tako imenovanih knjižnih skulptur (ali knjig umetnika), na primer “Bilo je nekoč…” (1965-1975) - osupljiva 28-stranska zloženka, katere naslov spominja na otroške knjige, v resnici pa gre za vizualni komentar o vojni in grozotah, v katere še vedno spravljamo otroke.
Če nadaljujemo po razstavnem prostoru, lahko opazimo, da za Poggija ni nujno, da prazen list ostane prazen list: lahko ga spremenimo, oblikujemo, oblikujemo, spremenimo v nekaj drugega: papirnata folija lahko postane toga, knjiga lahko postane skulptura.
Umetnik je dejansko ustvaril več tako imenovanih knjižnih skulptur (ali knjig umetnika), na primer “Bilo je nekoč…” (1965-1975) - osupljiva 28-stranska zloženka, katere naslov spominja na otroške knjige, v resnici pa gre za vizualni komentar o vojni in grozotah, v katere še vedno spravljamo otroke.
Končno, prazna stran je tisto, kar umetnik vedno poskuša ponuditi svojemu občinstvu, prostor, kjer lahko ljudje komunicirajo, se učijo in razvijajo. To je nekoč počel s svojim AU procesom, s katerim je občinstvo aktivno vključeval v razprave o različnih temah, jim dovolil, da delijo svoja mnenja, in pozneje iz teh novih skupaj razvitih idej ustvarjal nova dela.
To je ključna točka Poggijevega ustvarjanja, ista točka, s katero se konča razstava: točka, v kateri obiskovalcem ni ponujen le bel list papirja, temveč tudi svinčnik, ki ga lahko uporabijo.
Zaira Carrer
To je ključna točka Poggijevega ustvarjanja, ista točka, s katero se konča razstava: točka, v kateri obiskovalcem ni ponujen le bel list papirja, temveč tudi svinčnik, ki ga lahko uporabijo.
Zaira Carrer
ZAIRA CARRER (r. Treviso, 1999) je italijanska diplomantka, živeča v Benetkah, kjer na Univerzi Ca' Foscari študira umetnostni menedžment. Delala in opravljala pripravništva je v več beneških umetniških institucijah, kot so Palazzo Franchetti, galerija A+A in La Biennale.
GIOVANNI GIACOMO PAOLIN (r. Dolo, 1989) je neodvisni kurator, živeč v Benetkah. Magistriral je iz zgodovine sodobne umetnosti na Univerzi Ca' Foscari, v preteklih letih pa je imel priložnost sodelovati v številnih kuratorskih programih, kot so CAMPO pri Fondazione Sandretto Re Rebaudengo v Torinu (2014), Curating the new na University of Malta v Valletti (2016) in Curatorial Lab pri V-A-C Foundation v Benetkah (2019). Njegovo strokovno ozadje je nastalo v letih sodelovanja z zasebnimi in javnimi institucijami, kot so Castello di Rivoli, MAXXI, Fondazione Elpis, Fondazione In Between Art Film in z galerijami sodobne umetnosti, kot sta Galleria Continua in PACE Gallery. Izbor nedavnih projektov, ki jih je izvedel kot neodvisni kustos za sodobno umetnost, vključuje: Immersione Libera (2019), Šest korakov naprej za en korak nazaj (2019) in Una Boccata d'Arte (2020-2022).
GIOVANNI GIACOMO PAOLIN (r. Dolo, 1989) je neodvisni kurator, živeč v Benetkah. Magistriral je iz zgodovine sodobne umetnosti na Univerzi Ca' Foscari, v preteklih letih pa je imel priložnost sodelovati v številnih kuratorskih programih, kot so CAMPO pri Fondazione Sandretto Re Rebaudengo v Torinu (2014), Curating the new na University of Malta v Valletti (2016) in Curatorial Lab pri V-A-C Foundation v Benetkah (2019). Njegovo strokovno ozadje je nastalo v letih sodelovanja z zasebnimi in javnimi institucijami, kot so Castello di Rivoli, MAXXI, Fondazione Elpis, Fondazione In Between Art Film in z galerijami sodobne umetnosti, kot sta Galleria Continua in PACE Gallery. Izbor nedavnih projektov, ki jih je izvedel kot neodvisni kustos za sodobno umetnost, vključuje: Immersione Libera (2019), Šest korakov naprej za en korak nazaj (2019) in Una Boccata d'Arte (2020-2022).
Razstava "Pino Poggi: Rad bi bil bel list papirja" bo na ogled od 9. 6. do 8. 7. 2022, vsak delavnik med 13. in 18. uro. Med festivalom Lent od 24. 6. do 2. 7. bo podaljšan delovni čas. V tem obdobju nas lahko vsak delavnik obiščete tudi med 17.00 in 21.00, ob sobotah med 10.00 in 13.00 ter 17.00 in 21.00, ob nedeljah med 17.00 in 21.00.
Rezidenca Zaire Carrer in Giovannija Giacoma Paolina ter razstava Pina Poggija sta nastali v sodelovanju Pekarne Magdalenske mreže in raum AU ter s podporo Mestne občine Maribor, Vetrinjskega dvora - Narodni dom Maribor in Koroške galerije likovnih umetnosti.
