DOO performing arts group 2014
"Naše telo ni v prostoru kot stvari, temveč se v njem naseljuje oziroma ga preganja. /.../ Telo je za nas veliko več kot instrument ali sredstvo; je naš izraz v svetu, vidna oblika naših namenov. Celo naša najbolj skrita afektivna gibanja, tista, ki so najgloblje povezana s humoralno infrastrukturo, pomagajo oblikovati naše dojemanje stvari. "1 (Merleau-Ponty, M. 1962. Fenomenologija zaznavanja. C. Smith, prev. London: Routledge & Kegan Paul, str. 64.)
Izvajalec je virtuozni delavec (P. Virno), čigar dejavnost nima zunanje oblike trajnih končnih izdelkov, temveč ima cilj v sebi in naj bi zavzemala mesto v prisotnosti drugih. Performerjevo dejanje je intersubjektivni dialog med njegovim telesom - njegovim jazom in gledalcem, ali kot izpostavi Bonifati: "Gledalec/voajer (voajer ali ne) je tisti, ki omogoča, da moja zavest pridobi višino." Bonifati je v okviru svoje mariborske rezidence nadaljeval s serijo petminutnih performansov v straniščih, ki jih je v tem primeru izvedel v okviru tako imenovanega projekta Toilet kuratorskega kolektiva Rezidenca Maistrova na javnih straniščih mariborske tržnice. Gre za intimni performans za enega do največ dva gledalca hkrati, ki temelji na performerjevi "ugrabitvi" izbranega gledalca. Intimni performans poteka v temi ob glasni glasbi, celotno delo pa je razdeljeno na sekvence, ki ustrezajo intersubjektivni izmenjavi med umetnikom in posameznim gledalcem. Klasični voajerski položaj gledalca je izkrivljen, gledalec se znajde v nepredvidljivem in zato nekoliko neprijetnem položaju ter je "zapeljan" v umetnikov svet, da bi umetnik lahko začel svoj lastni proces samoraziskovanja.
Besedilo: Kaja Kraner
Izvajalec je virtuozni delavec (P. Virno), čigar dejavnost nima zunanje oblike trajnih končnih izdelkov, temveč ima cilj v sebi in naj bi zavzemala mesto v prisotnosti drugih. Performerjevo dejanje je intersubjektivni dialog med njegovim telesom - njegovim jazom in gledalcem, ali kot izpostavi Bonifati: "Gledalec/voajer (voajer ali ne) je tisti, ki omogoča, da moja zavest pridobi višino." Bonifati je v okviru svoje mariborske rezidence nadaljeval s serijo petminutnih performansov v straniščih, ki jih je v tem primeru izvedel v okviru tako imenovanega projekta Toilet kuratorskega kolektiva Rezidenca Maistrova na javnih straniščih mariborske tržnice. Gre za intimni performans za enega do največ dva gledalca hkrati, ki temelji na performerjevi "ugrabitvi" izbranega gledalca. Intimni performans poteka v temi ob glasni glasbi, celotno delo pa je razdeljeno na sekvence, ki ustrezajo intersubjektivni izmenjavi med umetnikom in posameznim gledalcem. Klasični voajerski položaj gledalca je izkrivljen, gledalec se znajde v nepredvidljivem in zato nekoliko neprijetnem položaju ter je "zapeljan" v umetnikov svet, da bi umetnik lahko začel svoj lastni proces samoraziskovanja.
Besedilo: Kaja Kraner