ANDREJ ŠTULAR 2022
SobaZaGosteMaribor 2022
[ENGLISH]
[ENGLISH]
ANDREJ ŠTULAR
Andrej Štular je ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih. Pri njem se dokaj enakovredno prepletajo področja ilustracije in stripa, slikarstva, kiparstva, fotografije in filma ter oblikovanja lutk in scenografij. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ter festivalih v Sloveniji in tujini. Izdal je šest avtorskih knjig: Lustri (2000), Kompost (2008), Živa sem! (2011), Bežimo, svet se podira! (2014), Kronike (2015), Medved (2019), Ostri ritmi (2021). Za svoja dela je prejel več nagrad. Več o njegovem delu: http://www.andrejstular.net
Andrej Štular: PRORAČUN
Otvoritev razstave in pogovor z umetnikom
V četrtek, 25. avgusta, vas ob 18. uri vabimo na pogovor z Andrejem Štularjem, ki ga bo vodil Simon Žlahtič, ob 19.00 pa na otvoritev razstave PRORAČUN. Oboje se bo odvilo v Razstavišču Vetrinjski.
Z izrazno močjo in duhovito ostrino svojih pesmi je Srečko Kosovel navdihnil striparja, lutkarja in vsestranskega ustvarjalca Andreja Štularja, da je iz njih zgradil ritmične vizualne kompozicije, ki se iz stripa prelivajo v druge načine upodabljanja.
Kosovelove impresije, ekspresionistične pesmi, konsi in utrinki njegovih misli so sopostavljeni likovnim elementom tako, da skupaj z njimi tvorijo enovito celoto. Pri tem se Štular ne poslužuje le risanja, ampak tudi zanj značilnega kolažiranja, zato so vizualne upodobitve posameznih pesmi pogosto sestavljene iz številnih elementov: izrezkov iz časopisov, koščkov tapet in plakatov, otroških risb in še česa. S tem pomene posameznih verzov obogati z novim kontekstom, z dodatnimi asociacijami, s čimer se prostor za interpretacijo poezije nikakor ne zameji, ampak le dodatno razširi.
Razstava bo odprta do 23. septembra, vsak delavnik med 13.00 in 18.00.
Kosovelove impresije, ekspresionistične pesmi, konsi in utrinki njegovih misli so sopostavljeni likovnim elementom tako, da skupaj z njimi tvorijo enovito celoto. Pri tem se Štular ne poslužuje le risanja, ampak tudi zanj značilnega kolažiranja, zato so vizualne upodobitve posameznih pesmi pogosto sestavljene iz številnih elementov: izrezkov iz časopisov, koščkov tapet in plakatov, otroških risb in še česa. S tem pomene posameznih verzov obogati z novim kontekstom, z dodatnimi asociacijami, s čimer se prostor za interpretacijo poezije nikakor ne zameji, ampak le dodatno razširi.
Razstava bo odprta do 23. septembra, vsak delavnik med 13.00 in 18.00.
SobaZaGosteMaribor 2022
InteresniSafari je oblika sprehoda, predavanja na mestu in razglabljanja na terenu z gostujočimi umetniki rezidenčne platforme SobaZaGoste. Je popotovanje in iskanje stičišča med temo zanimanja gostujočega umetnika in lokalnim okoljem. S tokratnim rezidentom, umetnikom Andrejem Štularjem in umetnostnim zgodovinarjem Simonom Žlahtičem smo se sprehodili po različnih lokacijah po mestu in iskali (ne)smisle prostora, napise in sledi v prostoru, ki nastajajo s plastenjem dogodkov, ki so zapisani v fizičnem prostoru. Te sledi so najočitnejše v majhnih uličicah in skritih dvoriščih, najdemo pa jih tudi vsem na očeh. Vendar jih večkrat preprosto ne opazimo, ko hitimo skozi prostor in čas, ali si za njih enostavno ne vzamemo trenutka, da bi si jih ogledali, preučili in se poglobili v njihove pomene, četudi skozi prizmo domišljije ali naključnih asociacij.
InteresniSafari: Mimo bistva
15. 9. 2022, Vetrinjski dvor, MariborInteresniSafari je oblika sprehoda, predavanja na mestu in razglabljanja na terenu z gostujočimi umetniki rezidenčne platforme SobaZaGoste. Je popotovanje in iskanje stičišča med temo zanimanja gostujočega umetnika in lokalnim okoljem. S tokratnim rezidentom, umetnikom Andrejem Štularjem in umetnostnim zgodovinarjem Simonom Žlahtičem smo se sprehodili po različnih lokacijah po mestu in iskali (ne)smisle prostora, napise in sledi v prostoru, ki nastajajo s plastenjem dogodkov, ki so zapisani v fizičnem prostoru. Te sledi so najočitnejše v majhnih uličicah in skritih dvoriščih, najdemo pa jih tudi vsem na očeh. Vendar jih večkrat preprosto ne opazimo, ko hitimo skozi prostor in čas, ali si za njih enostavno ne vzamemo trenutka, da bi si jih ogledali, preučili in se poglobili v njihove pomene, četudi skozi prizmo domišljije ali naključnih asociacij.
SobaZaGosteMaribor 2022
Vetrinjski dvor, razstava v okviru Mednarodnega filmskega festivala StopTrik
Andrej Štular je slovenski ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih. Njegovo ustvarjanje je preplet ilustracije, stripa, slikarstva, kiparstva, fotografije in filma ter oblikovanja lutk in scenografij. Med nedavnim gostovanjem v programu SobaZaGosteMaribor se je vzpostavilo sodelovanje z Mednarodnim filmskim festivalom StopTrik, katerega rezultat je postavitev inštalacije v preddverju projekcijske dvorane festivala. Njegovo delo zaznamujejo najdeni predmeti, ki jih osmišlja in vpleta na igriv in humoren način v nove kompozicije, dopolnjujejo pa jih prav tako domiselni naslovi.
Na začetku razstavišča nas tako pričakajo readymade-i, kot so revo&lucija, par in svetlobna projekcija/inštalcija Open source tipografija. Najdeni predmeti izpisujejo ime festivala na zidu, od blizu pa se na projektorskem zaslonu vidijo predmeti, ki so druga podoba prezrcaljenega napisa. Pri tem gradniki ne nastopajo v prvotnih funkcijah, temveč se med procesom smiselnega umeščanja prelevijo v nove entitete.
Sledijo risbe in kolaži 4x2, večinoma hipne stvaritve avtorja, ki nastajajo med pospravljanjem ateljeja, čiščenjem čopičev ali reciklaži ostankov materiala. Pri teh se, navkljub dvojnim podobam, naslov navezuje predvsem na latentno sliko drugih, del, ki jih ne vidimo, saj so razstavljena dela njih ostanki.
Z delom Dvojnik se je začel delovni proces, ki je tudi dal delo razstavi. Prvi foliji sta na nek način skici monumentalnejšemu Frontières. Na tem mestu je smiselno izpostaviti tudi delo, ki je navdihnjeno s pesmijo avtorju ljubega nemškega pesnika Hansa Magnusa Enzensbergerja Drugi. Pesem preizprašuje pozicijo drugega, tako tistega v nas, kot tistega nedosegljivega zunaj našega dosega.
Pomembno mesto zagotovo zasedajo dela Frontières, , Postaja tabor/Out of nowhere. Že prej omenjeno Frontières je rezultat kombinaranja podob najdenih v starih revijah, ki se sestavljajo v prosojni svetlobni inštalaciji, kjer dvojne podobe prehajajo meje in prostore, gledalcu pa omogočajo asociativno igro osmišljanja fragmentarnih prizorov. S podobnim učinkom nas navdaja inštalacija SFRJ vs. CCCP 1965, v kateri nas preplet diapozitivov Nove maše in učnih pripomočkov industrializacije Sovjetske zveze na sanjav način spominjajo na dve sočasni realnosti in očitnih nasprotjih. Na eni strani ruralnost, religioznost in žanrski prizori, na drugi industrializacija, prosveta in propaganda. Dve socialistični državi, dve realnosti.
Razstavo zaključuje readymade in video Postaja Tabor/Out of nowhere. Avtor je med rezidenčnim bivanjem naletel na žice ob železniški postaji Tabor in jih povezal z videom, ki je nastal med njegovim popotovanjem po bivši Sovjetski zvezi leta 2018. Ritem zvočne podlage videa dopolnjuje sploščenost žic, ki jih še z dodatno osvetlitvijo podvoji na zidu razstavišča, ter prepušča gledalcu v poigravanju sočasne sledljivosti vzroka in posledice ter obratno.
Simon Žlahtič, kurator
Andrej Štular: DVOJNIK
28. 9. – 2. 10. 2022Vetrinjski dvor, razstava v okviru Mednarodnega filmskega festivala StopTrik
Andrej Štular je slovenski ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih. Njegovo ustvarjanje je preplet ilustracije, stripa, slikarstva, kiparstva, fotografije in filma ter oblikovanja lutk in scenografij. Med nedavnim gostovanjem v programu SobaZaGosteMaribor se je vzpostavilo sodelovanje z Mednarodnim filmskim festivalom StopTrik, katerega rezultat je postavitev inštalacije v preddverju projekcijske dvorane festivala. Njegovo delo zaznamujejo najdeni predmeti, ki jih osmišlja in vpleta na igriv in humoren način v nove kompozicije, dopolnjujejo pa jih prav tako domiselni naslovi.
Na začetku razstavišča nas tako pričakajo readymade-i, kot so revo&lucija, par in svetlobna projekcija/inštalcija Open source tipografija. Najdeni predmeti izpisujejo ime festivala na zidu, od blizu pa se na projektorskem zaslonu vidijo predmeti, ki so druga podoba prezrcaljenega napisa. Pri tem gradniki ne nastopajo v prvotnih funkcijah, temveč se med procesom smiselnega umeščanja prelevijo v nove entitete.
Sledijo risbe in kolaži 4x2, večinoma hipne stvaritve avtorja, ki nastajajo med pospravljanjem ateljeja, čiščenjem čopičev ali reciklaži ostankov materiala. Pri teh se, navkljub dvojnim podobam, naslov navezuje predvsem na latentno sliko drugih, del, ki jih ne vidimo, saj so razstavljena dela njih ostanki.
Z delom Dvojnik se je začel delovni proces, ki je tudi dal delo razstavi. Prvi foliji sta na nek način skici monumentalnejšemu Frontières. Na tem mestu je smiselno izpostaviti tudi delo, ki je navdihnjeno s pesmijo avtorju ljubega nemškega pesnika Hansa Magnusa Enzensbergerja Drugi. Pesem preizprašuje pozicijo drugega, tako tistega v nas, kot tistega nedosegljivega zunaj našega dosega.
Pomembno mesto zagotovo zasedajo dela Frontières, , Postaja tabor/Out of nowhere. Že prej omenjeno Frontières je rezultat kombinaranja podob najdenih v starih revijah, ki se sestavljajo v prosojni svetlobni inštalaciji, kjer dvojne podobe prehajajo meje in prostore, gledalcu pa omogočajo asociativno igro osmišljanja fragmentarnih prizorov. S podobnim učinkom nas navdaja inštalacija SFRJ vs. CCCP 1965, v kateri nas preplet diapozitivov Nove maše in učnih pripomočkov industrializacije Sovjetske zveze na sanjav način spominjajo na dve sočasni realnosti in očitnih nasprotjih. Na eni strani ruralnost, religioznost in žanrski prizori, na drugi industrializacija, prosveta in propaganda. Dve socialistični državi, dve realnosti.
Razstavo zaključuje readymade in video Postaja Tabor/Out of nowhere. Avtor je med rezidenčnim bivanjem naletel na žice ob železniški postaji Tabor in jih povezal z videom, ki je nastal med njegovim popotovanjem po bivši Sovjetski zvezi leta 2018. Ritem zvočne podlage videa dopolnjuje sploščenost žic, ki jih še z dodatno osvetlitvijo podvoji na zidu razstavišča, ter prepušča gledalcu v poigravanju sočasne sledljivosti vzroka in posledice ter obratno.
Simon Žlahtič, kurator
